Znanstveniki so zaznali močno magnetno nevihto razreda G4 planetarnih razsežnosti. Geomagnetna situacija naj bi odstopala od prvotnih napovedi.
Najmočnejši geomagnetni vihar v letu 2025 je dosegel vrhunec in se po navedbah znanstvenikov iz Laboratorija za solarno astronomijo IKI RAN začel umirjati. Motnje v zemeljskem magnetnem polju se lahko nadaljujejo še približno en dan.
Laboratorij za solarno astronomijo je poročal, da naj bi Zemljo 12. novembra dosegel najmočnejši udar oblaka solarne plazme v trenutnem solarnem ciklu. Do tega bo prišlo zaradi več sončnih izbruhov.
V zadnjih dneh so znanstveniki zabeležili povečano sončno aktivnost, vključno z več močnimi sončnimi izbruhi. Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN je poročal o izbruhu razreda X, drugem najmočnejšem v zadnjih štirih mesecih. Poleg tega so v sredo zabeležili enajst izbruhov, od tega dva močna razreda M. Indeks aktivnosti sončnih izbruhov je prvič od začetka poletja dosegel rdečo raven.
Novembra 2025 bo nebo nad Veliko Britanijo osvetlila »Bobrova luna«, ki bo druga od treh zaporednih, izjemno svetlih polnih lun. Opazovalci neba bodo lahko uživali v tem nebesnem spektaklu, ki bo viden s prostim očesom.
Medzvezdni objekt 3I/ATLAS, ki so ga odkrili julija, je pri približevanju Soncu izvedel nenavadne manevre. Znanstveniki iz Laboratorija za reaktivni pogon NASA to pripisujejo ne-gravitacijskemu pospešku. Astronom Avi Loeb domneva, da bi pospešek lahko povzročila 'neznana sila', ki deluje na objekt.
Raziskovalci so izračunali, da bi lahko solarni paneli v vesolju, ki jih je prvi predlagal češko-ameriški aeronavtični inženir leta 1968, do leta 2050 zagotovili do 80 % potreb Evrope po obnovljivi energiji. Nova analiza stroškov in koristi, ki temelji na trenutnih načrtih NASA, kaže, da bi lahko to zmanjšalo potrebo po zemeljskih solarnih in vetrnih elektrarnah v Evropi. Računalniški model evropskega elektroenergetskega omrežja je pokazal, da bi sistem lahko rešil težave z nestanovitno in od vremena odvisno zemeljsko oskrbo z energijo.